Povzetek: Odločitev o prehodu v oblak je vedno zelo težka, še posebej za naša slovenska podjetja. Čas ni nikoli pravi. Tudi pri nas smo imeli take pomisleke, pa smo se vseeno odločili za tak korak. Ali kupiti novo strojno opremo ali koristiti storitve v oblaku. To je bil trenutek, ko smo se odločili, seveda na podlagi dobrega in dolgega razmisleka.
O predavatelju: Boris Horvat, namestnik direktorja IT, SIJ, d.d.
Povzetek: V
duhu predvidenih velikih sprememb v elektroenergetiki, ki so posledica
uvajanja razpršenih virov energije, samooskrbe, uvedbe električnih vozil
ter drugih predvidenih sprememb, bodo v elektroenergetski sistem
potrebna velika vlaganja v infrastrukturo in digitalizacijo. Kar pomeni,
da bo načrtovanje investicijskih vlaganj postalo zelo kompleksno in
zahtevno opravilo, saj bo glede na potrebe omrežja in inovacij potrebno
investicije načrtovati s pomočjo naprednih orodij na sistematičen način.
V prezentaciji bo predstavljena metodologija in uporaba naprednega
pristopa pri načrtovanje investicijskih planov. Podrobneje bodo
predstavljeni aspekti, ki vplivajo na pripravo investicijskih planov,
predvsem v smislu, kako zagotovit največjo dodano vrednost
elektroenergetskega podjetja glede na investirana sredstva. In s tem
zadovoljiti vse deležnike elektro energetskega omrežja.
Povzetek: V
podjetju Elektro Gorenjska d.d. pri vzpostavitvi rešitve za poslovno in
podatkovno analitiko pristopamo k poenotenju merilnih podatkov iz
sistemov SCADA, obratovalnih meritev in naprednega merilnega centra. Na
ta način želimo pripravljavcem poročil in analiz zagotoviti ne samo
preverjen vir za poročanje, ampak jim tudi olajšati izvedbo analiz s
poenotenjem podatkov iz različnih virov. Hkrati z rešitvijo omogočamo
tudi povezovanje in primerjavo podatkov iz različnih sistemov poslovnega
in operativnega področja. S partnerjem na projektu podjetjem ADD d.o.o.
bomo predstavili praktičen primer in izkušnje gradnje takega sistema. Ključni
cilj je da se preko BI rešitve poenotijo podatki, ki uporabniku
omogočajo dnevno primerjavo različnih vrednosti izvornih sistemov in
preko skupnih entitet lete povežejo s konkretnimi poslovnimi učinki.
Vpeljava rešitve bo ključno vplivale na zmožnost podjetja, da bolj
učinkovito upravlja omrežje in s tem ustvarja prihranke tako na področju
zniževanja stroškov kot tudi zmanjšanje izgub in večje zadovoljstvo
odjemalcev, ki se odrazi na izboljšanju kazalnikov poslovanja (npr.
SAIDI , SAIFI).
Povzetek: Procesi,
ki jih podpremo z IT rešitvami, največkrat zahtevajo spremenjen način
dela številnih zaposlenih. Pogosto namreč ob uvajanju tovrstnih rešitev
ne informatiziramo le že obstoječega procesa, ampak ga tudi prenovimo
oz. optimiziramo, včasih celo postavimo povsem na novo. Pri tem je,
poleg zadostnega sodelovanja vseh deležnikov pri zasnovi in uvajanju,
izjemnega pomena obvladovanje sprememb. Velikokrat se v praksi dogaja,
da so projekti IT podpore sicer zelo solidno tehnično pripravljeni, tudi
šolanja se dosledno izvedejo, vendar pričakovani učinki niso doseženi.
Razlogi se pogosto skrivajo v odsotnosti ali v prešibkem voditeljstvu
oz. sponzorstvu ter v pomanjkljivem poznavanju in uporabi metod
obvladovanja sprememb. V prispevku bo predstavljenih nekaj primerov s
področja IT podpore vzdrževanja (CMMS/EAM), predlagane bodo tudi dobre
prakse, ki lahko pridejo prav tako naročnikom, kot izvajalcem storitev
oz. dobaviteljem IT rešitev.
Povzetek: Zelena
transformacija ima, tako kot večina ostalih transformacij, več
dimenzij. Vsem dobro znana, digitalna, lahko bi ji rekli tudi
tehnološka, ni ne edina in, sama kot taka, tudi ne najpomembnejša. Da bi
transformacija dosegla polni potencial, moramo tehnološkemu delu
dodati še organizacijskega, kamor spadajo novi procesi, nove vloge in
seveda tudi novi poslovni modeli. Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti
je, kolikšen del vrednosti takšne transformacije je odvisen od
spremenjenega obnašanja ljudi, ki so del takšne preobrazbe? Spisek
deležnikov je dolg. Vključuje tako notranje kot tudi zunanje deležnike –
poslovne partnerje in končne uporabnike storitev. Pomislimo, kakšna je
vrednost novih tehnologij, če jih ne uporabljamo? Kakšna je vrednost
novih procesov, če jim ljudje v organizaciji ne sledijo? Kakšna je
korist novih poslovnih modelov, če jih partnerji in stranke ne
sprejemajo? In morda najpomembnejše vprašanje, na katerega bomo
odgovorili v prispevku – ali in kako lahko vplivamo na to kako in v
kolikšni meri ljudje sprejmemo spremembe?
Povzetek: Vloga informatizacije energetike za vsesplošni družbeni razvoj
O predavateljici: Kuratorka #Ecocivilisation, #EU Komisarka za promet (2014-2019), podpredsednica vlade Republike #Slovenije (2014), podjetnica, inovatorka, publicistka, inženirka, popotnica skozi prostor in čas. Radovedna, predana, odprta za novo, vključujoča, zagovornica ljubezni, resnice, sodelovanja, radosti, socutja. Gradi mostove zaupanja in cvetočega sobivanja.
Robert Meolic, EIMV, Janko Koležnik, EIMV, Miroslav Beranič, Bintegra d.o.o.
Povzetek
SUMO je Dynamic Thermal Rating (DTR) sistem, ki ga je razvil EIMV v sodelovanju z Inštitutom Jožef
Stefan, Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, podjetjem Bintegra in Elesom, ki je hkrati
tudi naročnik. Sistem SUMO je zgrajen kot storitveno usmerjena arhitektura. Njegova osrednja
komponenta je integracijski vmesnik, ki ga predstavlja storitveno vodilo. Komunikacija med odjemalci
in vodilom poteka preko SOAP spletnih servisov. V omrežje je SUMO vključen od leta 2013 in je
trenutno v projektu nadgradnje učinkovitosti ter funkcionalnosti, hkrati pa se njegova uporaba širi
izven Slovenije. S povečanjem kompleksnosti sistema se zelo povečuje zahtevnost testiranja na vseh
ravneh v postopku razvoja in prevzema. V tem prispevku orišemo, kako so spletni servisi v sistemu
SUMO izvedeni in prikažemo rešitve za testiranje sprejemljivosti izvedbe ter pripravo dokumentacije.
Eden glavnih izzivov v svetu sodobnega računalništva je zasnova arhitekture, ki omogoča proaktivno interpretiranje podatkov, učenje v realnem času in uporabo pridobljenega znanja za reševanje kompleksnih problemov v različnih domenah. Poglavitna značilnost takšnih izzivov so stalni tokovi velikih količin podatkov, ki prihajajo z veliko hitrostjo. Te tokove morajo biti predhodno učinkovito obdelani, da se lahko uporabijo za učenje in sprejemanje pravih odločitev v realnem času. Vse to zahteva nove pristope k arhitekturi sodobnih rešitev. V predavanju bo predstavljen primer robustne arhitekture za obvladovanje podatkovnih tokov v realnem času v kombinaciji s strojnim učenjem in umetno inteligenco.
Roberta Bunjevac, Informatika d.d. Aleš Pintarič, Informatika d.d.
Povzetek
Prenova informacijskih sistemov je vzpodbudila tudi
korenite spremembe pri gradnji novega DWH. Novi viri podatkov, spremembe na
ključnih vsebinah ter uvedba novih platform so narekovali novo arhitekturo DWH
ter novo razvojno okolje. Poudarek pri uvedbi in uporabi nove rešitve pa je na
vpeljavi orodja poslovne inteligence. S tem omogočamo končnim uporabnikom
samostojno in učinkovito gradnjo sistemov poslovnega poročanja kot rudarjenje
naprednim uporabnikom.
Že v samem začetku poudarjamo, da absolutno varnega sistema ni, tako lahko govorimo le o bolj ali manj zavarovanih sistemih. Zaščita in varovanje zajema široko področje, vse od varne prijave uporabnikov v omrežje, zaščitenega prenosa informacij, kriptiranja podatkov do varne komunikacije med aplikativnimi in nadzornimi sistemi.
V večini primerov se klasični načini varovanja kot so požarni zidovi, kriptografija, osnovna avtentikacija in avtorizacija ne zadostujejo več. Sisteme in načine varovanja moramo razširiti v smeri samodejnega zaznavanja anomalij, škodljive programske opreme, sprotnega prilagajajo in učenja iz Big Data baz znanja.
Prispevek podjetja PRO.ASTEC d.o.o. bo predstavljal sodobne metode boja proti kibernetskim grožnjam, s poudarkom na preventivnih ukrepih za zajezitev le-teh.
Robert Bergles ima 25+ let izkušenj z informacijskimi sistemi in tehnologijami kot svetovalec za izgradnjo napredne infrastrukture za velika in srednja podjetja. Zadnjih 10 let se ukvarja z varnostnimi rešitvami informacijskih sistemov kot svetovalec za kibernetsko varnost. Odgovoren je za načrtovanje, gradnjo in nadzor nad izvajanjem omrežne in računalniške varnosti.